Medtem ko je Vila Marija znamka vin, pridelanih iz grozdja z mladih trt, je Movia blagovna znamka vin iz zrelih vinogradov.

Ko se v zrelem vinogradu rast umiri, je grozdje na trtah bolj pravilno porazdeljeno, pri mladih trtah pa so grozdi bolj na kupih, saj rastejo na najbolj divjih očesih, kjer trta najbolj cveti.

Zrela trta ima v sebi modrost, ki se kaže kot previdnost; v suhih letinah zna varčevati z vodo in si ustvarjati zaloge, v deževnih letinah pa vode ne pije prekomerno, kot se dogaja v mlajših vinogradih in zaradi česar v kratkem času zraste debelo grozdje, ki nato poka in gnije.

Zrela trta se zna zadržati, kar je predvsem posledica mogočnega in razvejanega koreninskega sistema. Pri rastlinah so običajno deli nad zemljo enako veliki kot tisti pod zemljo, pri trtah, namenjenih majhni rodnosti, pa je nad zemljo le petina rastline. Zaradi štirikrat večjega podzemnega dela lahko telo rastline črpa rezervne snovi iz večjih zemeljskih globin. Globje ko ležijo snovi, s katerimi se hrani trta, boljše so.

Pri predelavi takega odličnega pridelka moramo biti izjemno previdni. Če bi bilo možno, bi bilo grozdje najboljše prinesti iz vinograda, ga stisniti z rokami ali nogami ter ga vliti v sod. To žal ni mogoče, trudimo pa se, da bi bila pot od vinograda do kleti čim krajša in da bi bili stroji med predelavo grozdja čim bolj nežni.

Vino, pridobljeno iz grozdja s posebnih trt, ki so plod dolgoletnega dela in naložb, je dragoceno. Dopustno je le, da ga vlijemo v nov hrastov sod (barrique), v katerem mu podaljšujemo zorenje.

Ko vlijemo mošt v nov sod (pri belih sortah vlijemo že mošt, pri rdecih pa pocakamo do konca vretja na tropinah), tanine novega hrasta izrabimo kot prvi konzervans. S tem zaščitimo vino, zato nam ni treba uporabljati žvepla. Ker vina ne žveplamo, se usedlina, ki nastaja, ne usmradi, ampak se neprestano premika, saj se s takim vinom neprenehoma nekaj dogaja. Če začutimo, da je vino preveč mirno, ga vzpodbujamo in mešamo, s čimer dvigujemo usedlino. Tako podaljšujemo fazo zorenja, kajti vino zori, dokler je celo, dokler leži na usedlini.

Kadar mlado vino pridelujemo v starem sodu ali v betonski ali jekleni cisterni, le s težavo dosežemo, da faza ležanja na usedlini traja pol leta. V novih hrastovih sodih pa leži vino na usedlini tudi dve leti, včasih pa celo tri ali štiri leta.

Ko vino pretočimo, se začne faza staranja. Pri nas želimo obdržati mlado vino in mu hkrati omogočiti širjenje, krepitev telesa. Fazo staranja želimo prenesti v steklenico, zato vino zori ves čas, dokler ga ne pretočimo v steklenice. To dosežemo z novimi sodi, seveda pa je potrebno imeti kakovosten pridelek, ki prenese težo novega lesa. Les je namreč zelo agresiven in predvsem na začetku lahko pride do velikega vdora lesa v vino, zaradi česar šibko vino kloni in je izgubljeno. Zato je močan, ekstrakten in poln pridelek toliko bolj pomemben.

Čim krajše je barikiranje, tem manjši je vpliv lesa, menijo nekateri. V resnici pa je obratno, saj krajše barikiranje čistih vin pomeni direktno aromatizacijo. Les na začetku res vpliva na aromo in okus, ko pa vino dozori, se začne oblikovati in prevlada začetne učinke lesa. Pri nas torej les izrabimo le za naravno konzerviranje, za ogrodje, v katerem se vino lahko polno izoblikuje.