Rumeni muškat je izjemno stara trta in mnogi strokovnjaki so prepričani, da izvira nespremenjena iz antične Perzije; morda je prav to vino, ki ga je pesnik Omar Khayyam tako ljubil: Sprašujem se, kaj vinarji kupijo, da je vsaj pol tako vredno, kot tisto, kar prodajajo.

Rumeni muškat gojijo v vseh sredozemskih državah, pa tudi v Švici, Avstriji, Nemčiji in na Madžarskem. Predstavlja tudi najbolj priljubljeno vrsto namiznega belega grozdja. Velike, tesno zbite jagode oddajajo ob zorenju močan vonj po muškatu, ki ga je ob tihih avgustovskih večerih mogoče začutiti kilometre daleč.

V dobrih letih daje rumeni muškat vino bogate rumene barve, z močno muškatovo aromo, blagimi kislinami in povprečno vsebnostjo alkohola; v slabih letih je vino dokaj plehko. Rumeni muškat dobrega letnika je mogoče starati, vendar se ljubiteljsko tega ne gre lotiti: že majhne temperaturne variacije, ki so v majhnih kleteh neizogibne, lahko vino pokvarijo. Kakovost s staranjem tudi varira in samo strokovnjak zna ugotoviti, ali je vino že preseglo vrhunec, ali pa se bo z nadaljnjim staranjem ponovno izboljšalo. Pravilno odstaran rumeni muškat je zelo plemenito vino, a čisto drugačno od mladega: po štirih do petih letih povsem izgubi svojo značilno muškatovo aromo. Cvetica in aroma zrelega muškata sta bolj podobni renskemu ali laškemu rizlingu.

Rumeni muškat je med slovenskimi vinogradniki zelo priljubljen, saj je plod vedno mogoče dobro prodati kot namizno grozdje. A pravo vinsko kakovost doseže le redko, na posebnih zemljah in ob idealnih klimatskih pogojih. Zato je kakovost vina povsod zelo variabilna.